Virus HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti) je retrovirus, ki napada imunski sistem, predvsem CD4 T-limfocite. Virus vstopi v gostiteljske celice, integrira svojo genetsko informacijo v DNA in povzroči postopno propadanje obrambnih mehanizmov. Okužba se prenaša s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo dovolj virusa, in vodi do zmanjšanja števila CD4 celic ter oslabljenega odziva na okužbe in nekatere vrste raka. Brez zdravljenja lahko napreduje do končne faze, vendar sodobno zdravljenje omogoča obvladovanje virusa in podaljšanje kakovosti življenja. Redno spremljanje in zdravljenje sta ključna za dolgo preživetje.
HIV je virusna okužba, medtem ko je AIDS (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) končna faza, do katere lahko pride ob napredovali nezdravljeni okužbi. HIV sam po sebi opisuje prisotnost virusa v telesu, medtem ko AIDS pomeni razvoj hudih oportunističnih okužb ali zelo nizkega števila CD4 celic. S pravilnim zdravljenjem večina ljudi z HIV ne razvije AIDS. Preprečevanje in zgodnje zdravljenje sta zato ključna.
HIV se prenaša predvsem z izmenjavo okuženih telesnih tekočin: kri, semenska tekočina, vaginalni izločki in materino mleko. Najpogostejši načini prenosa so nezaščen spolni odnosi, delitev igel pri uporabi drog, transfuzija okužene krvi in prenos z matere na otroka med nosečnostjo, porodom ali dojenjem.
Virus se ne prenaša s stiki, kot so:
Zmanjšanje tveganja vključuje uporabo kondomov, varne prakse pri uporabi injekcijskih igel in redno testiranje.
Okužba z HIV poteka v več stadijih. Akutna faza se pojavi kmalu po okužbi in je pogosto spremljana z gripi podobnimi simptomi ter visoko virusno obremenitvijo. Sledi kronična ali klinično latenta faza, ko se simptomi lahko umirijo, vendar virus vztraja in postopoma zmanjšuje CD4 celice. Brez zdravljenja lahko okužba napreduje v AIDS, ko se pojavijo hujše oportunistične okužbe in nekatere vrste raka. Z zgodnjim odkrivanjem in antiretrovirusnim zdravljenjem lahko napredovanje ustavimo in ohranjamo normalno dolžino in kakovost življenja. Redno spremljanje in prilagoditve zdravljenja so ključni za uspeh.
V prvih tednih po okužbi z HIV se lahko pojavijo nespecifični simptomi, znani kot akutni retrovirusni sindrom. Pogosti znaki vključujejo vročino, utrujenost, boleče grlo, povečane bezgavke, izpuščaje, mišične bolečine in nočno potenje. Nekateri ljudje doživijo tudi drisko ali glavobol. Simptomi so pogosto blagi do zmerni in trajajo nekaj dni do več tednov, zato jih je lahko težko ločiti od drugih virusnih okužb. Testiranje je edini zanesljiv način za potrditev okužbe v tej fazi.
Po akutni fazi sledi asimptomatska ali klinično latentna faza, ki lahko traja več let. V tem obdobju se simptomi pogosto ne kažejo, vendar virus vztraja in počasi uničuje CD4 celice. Brez zdravljenja lahko imunski sistem postopoma oslabi, zato je redno testiranje in spremljanje pomembno za pravočasno začetek zdravljenja in izboljšanje prognoze bolnika.
Ko HIV napreduje do pozne faze ali razvoja AIDS, se pojavijo hude oportunistične okužbe, kot so tuberkuloza, kandida ali pnevmocistična pljučnica, ter nekatere vrste raka. Simptomi vključujejo hujšanje, kronično drisko, dolgotrajno vročino, hude glivične okužbe in nevrološke težave. Brez ustreznega zdravljenja so te okužbe lahko življenjsko ogrožajoče. Zgodnje odkritje in antiretroviralno zdravljenje lahko preprečita razvoj teh zapletov, povečata imunsko funkcijo in zmanjšata umrljivost pri bolnikih.
V Sloveniji je testiranje na HIV na voljo v zdravstvenih domovih, infektoloških ambulantah, nekaterih ambulantah za spolno zdravje in po dogovoru z osebnim zdravnikom. Diagnostika običajno vključuje kombinirane teste za protitelesa in p24 antigen, ki odkrijejo okužbo v zgodnejši fazi, ter potrditev z dodatnimi serološkimi ali molekularnimi testi.
Za spremljanje bolezni se uporabljata merjenje virusne obremenitve (viral load) in štetje CD4 celic. Na voljo so tudi hitri testi in svetovanje ob testiranju. Testi so ponavadi zaupni, možna pa je tudi anonimna diagnostika v nekaterih enotah. Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije zagotavlja koordinacijo testiranja in spremljanja epidemioloških podatkov po vsej državi.
Antiretroviralno zdravljenje (ART) predstavlja standardno terapijo za okužbo z virusom HIV. Gre za kombinacijo različnih zdravil, ki zavirajo razmnoževanje virusa v organizmu. Namen zdravljenja je doseganje nedeterminabilne virusne obremenitve, ohranjanje imunskega sistema in preprečevanje napredovanja bolezni v AIDS. S pravočasnim in ustreznim zdravljenjem lahko HIV pozitivne osebe živijo normalno dolgo in kakovostno življenje.
Antiretroviralna zdravila delimo v več glavnih razredov glede na način delovanja proti virusu HIV. Nukleozidni in nenukleozidni reverzni transkriptazni inhibitorji zavirajo encim, potreben za pretvarjanje virusne RNA v DNA. Proteazni inhibitorji preprečujejo sestavljanje novih virusnih delcev. Integrazni inhibitorji blokirajo vgradnjo virusne DNA v genom gostiteljske celice. Novejši razredi vključujejo antagoniste CCR5 receptorjev in fuzijske inhibitorje. Vsak razred ima specifičen način delovanja, zato kombiniranje različnih razredov povečuje učinkovitost zdravljenja in zmanjšuje možnost razvoja odpornosti.
Visoko aktivno antiretroviralno zdravljenje (HAART) temelji na kombinaciji treh ali več zdravil iz različnih razredov. Ta pristop je postal zlati standard zdravljenja HIV okužbe, saj preprečuje razvoj virusne odpornosti in zagotavlja večjo učinkovitost kot monoterapija. Kombinacija različnih mehanizmov delovanja omogoča boljšo supresijo virusnega razmnoževanja in ohranja dolgotrajno učinkovitost zdravljenja pri večini pacientov.
Rednost jemanja antiretroviralnih zdravil je ključna za uspeh zdravljenja. Priporočena adherenca presega 95 odstotkov predpisanih odmerkov. Nepravilno jemanje lahko povzroči razvoj virusne odpornosti in neuspeh terapije. Pomembno je, da se zdravila jemljejo ob določenih urah in po navodilih zdravnika.
Ti inhibitorji predstavljajo eno najstarejših skupin antiretroviralnih zdravil. Na slovenskem trgu so dostopna zdravila kot so zidovudin, lamivudin, emtricitabin in tenofovir. Delujejo kot lažni gradniki DNA, ki prekinejo sintezo virusne DNA. Pogosto se kombinirajo z drugimi razredi zdravil. Nekatera lahko povzročajo stranske učinke, kot so anemija, neuropatija ali motnje ledvičnih funkcij, zato je potrebno redno spremljanje pacientov.
V Sloveniji so registrirana zdravila kot efavirenz, rilpivirin in doravirin. Ta zdravila neposredno vezavajo encim reverzno transkriptazo in jo onemogočajo. Prednost je enostavno doziranje, pogosto samo enkrat dnevno. Pomanjkljivost je nizka genetska ovira za odpornost, zato morajo biti vedno kombinirana z drugimi antiretroviralnimi zdravili. Lahko povzročajo nevropsihiatrične stranske učinke ali kožne izpuščaje.
Proteazni inhibitorji, kot so atazanavir, darunavir in lopinavir, blokirajo encim proteazo, potreben za oblikovanje zrelih virusnih delcev. Večina se jemlje skupaj z ritonavirjem ali kobicistatom kot poživitvijo. Imajo visoko genetsko oviro za odpornost, vendar lahko povzročajo prebavne težave, spremembe maščobnega profila ali ledvične kamne. Kljub tem omejitvam ostajajo pomemben del kombiniranega zdravljenja HIV.
Najnovejši razred vključuje zdravila kot so raltegravir, elvitegravir in dolutegravir. Blokirajo integrazo, encim potreben za vgradnjo virusne DNA v gostiteljsko celico. Odlikujejo se z dobrim varnostnim profilom, hitrim začetkom delovanja in visoko učinkovitostjo. Večina ima nizko stopnjo stranskih učinkov in minimalno interakcijo z drugimi zdravili.
Fiksne kombinacije omogočajo jemanje celotnega režima z eno ali dvema tabletama dnevno. Na voljo so kombinacije različnih razredov zdravil:
Te formulacije izboljšajo prileganje zdravljenju, zmanjšajo število tablet in povečajo zadovoljstvo pacientov z zdravljenjem. Primerne so za vzdrževalno terapijo pri pacientih z doseženo virusno supresijo.
Uporaba kondoma pri vseh oblikah spolnih odnosov je najučinkovitejši način preprečevanja okužbe z HIV. Pomembno je izbrati kakovostne kondome in jih pravilno uporabljati. Redni testi za spolno prenosljive okužbe in zaupanje v partnerja dodatno zmanjšujeta tveganje. Izogibanje tveganih spolnih praks in omejevanje števila spolnih partnerjev sta ključna pri preprečevanju okužbe.
Nikoli ne delite igel, brizgalk ali drugih pripomočkov za injiciranje. Uporabniki drog naj vedno uporabljajo sterilen material in ga po uporabi varno zavržejo. V Sloveniji so na voljo programi izmenjave igel, ki omogočajo dostop do čistih pripomočkov in varno odstranjevanje uporabljenih.
HIV pozitivne matere lahko z ustreznim zdravljenjem in medicinskim nadzorom značilno zmanjšajo tveganje prenosa virusa na otroka. Antiretroviralno zdravljenje med nosečnostjo, načrtovan porod in izogibanje dojenju so ključni ukrepi. V Sloveniji je tak medicinski nadzor dostopen vsem nosečnicam z diagnozo HIV.
PrEP je preventivno zdravljenje za osebe z visokim tveganjem okužbe z HIV. Vključuje redno jemanje antiretroviralnih zdravil pod strokovnim nadzorom. Ta metoda je posebej priporočljiva za posameznike z HIV pozitivnimi partnerji ali tiste z večjim številom spolnih partnerjev. V Sloveniji je PrEP na voljo po predhodnem posvetovanju z infektologom in ob izpolnjevanju določenih kriterijev.
Osebe z diagnozą HIV potrebujejo reden medicinski nadzor pri infektologu. Kontrolni pregledi vključujejo spremljanje virusne obremenitve, števila CD4 celic in splošnega zdravstvenega stanja. Redna kontrola omogoča pravočasno prilagoditev zdravljenja in preprečevanje zapletov. V Sloveniji je takšno spremljanje organizirano v specializiranih ambulantah.
Uravnotežena prehrana in redna telesna aktivnost krepita imunski sistem in izboljšujeta kakovost življenja. Pomembno je uživanje dovolj vitaminov, mineralov in beljakovin. Redna vadba pomaga ohranjati telesno kondicijo in duševno zdravje ter zmanjšuje stranske učinke zdravljenja.
Diagnoza HIV lahko povzroči stres, tesnobo in depresijo. Psihološka podpora pomaga pri soočanju s čustvenimi izzivi in izboljšuje kakovost življenja. V Sloveniji je na voljo brezplačno svetovanje v specializiranih centrih in podpornih skupinah. Strokovnjaki pomagajo pri sprejemanju diagnoze in načrtovanju prihodnosti z HIV.
Osebe z HIV v Sloveniji uživajo popolno pravno zaščito pred diskriminacijo. Imajo pravico do:
Zakon zagotavlja, da se HIV status ne sme uporabljati kot razlog za odpoved ali zavrnitev zaposlitve.
V Sloveniji je antiretroviralno zdravljenje HIV v celoti krито z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Vsa sodobna zdravila so dostopna brez doplačila v specializiranih ambulantah. Zavarovanje pokriva tudi redne laboratorijske preiskave, kontrolne preglede in zdravljenje morebitnih zapletov. Ta dostopnost zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh bolnikov z HIV.
