Anksioznost je naravna čustvena odziv na stres, vendar se lahko razvije v motnjjo, ko postane pretirana in vpliva na vsakodnevno življenje. Prepoznamo jo po občutkih tesnobe, nemira, povišanem srčnem utripu, težavah z dihanjem in izogibanju določenim situacijam.
Za zdravljenje anksioznosti uporabljamo benzodiazepine (alprazolam, diazepam, lorazepam) za kratkoročno olajšanje, SSRI antidepresive (sertralin, escitalopram) za dolgoročno zdravljenje ter rastlinska zdravila kot valeriana in pasijonka. Kombiniranje zdravil s psihoterapijo zagotavlja najboljše rezultate. Pomoč je treba poiskati, ko anksioznost ovira vsakodnevne aktivnosti.
Depresija je resna duševna motnja, ki se razlikuje od občasne žalosti. Prepoznamo jo po dolgotrajnem potrtemu razpoloženju, izgubi zanimanja za aktivnosti, motnjah spanja, utrujenosti in občutkih krivde. Medtem ko je žalost naravna reakcija na težave, depresija vpliva na vse vidike življenja in traja več tednov ali mesecev.
SSRI antidepresivi (fluoksetin, sertralin, citalopram) so prva izbira zaradi manjših stranskih učinkov. SNRI antidepresivi (venlafaksin, duloksetin) delujejo na več nevrotransmiterjev, triciklični antidepresivi (amitriptilin, klomipramin) so učinkoviti, vendar z več stranskimi učinki. Atipični antidepresivi (bupropion, mirtazapin) se uporabljajo pri posebnih primerih. Ključno je redno jemanje zdravil, saj učinek nastopi po 2-4 tednih. Stranski učinki so običajno začasni in se zmanjšajo z nadaljevanjem zdravljenja.
Motnje spanja predstavljajo enega najpogostejših problemov sodobne družbe, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Vzroki za nespečnost so raznovrstni - od stresa, anksioznosti in depresije do neustreznih življenjskih navad in medicinskih stanj. Slaba kakovost spanja neposredno vpliva na duševno zdravje, saj povečuje tveganje za razvoj depresije, anksioznosti in drugih duševnih motenj.
Pri uporabi zdravil za spanje je ključna previdnost zaradi možnosti razvoja odvisnosti. Priporočuje se kratkoročna uporaba pod zdravniškim nadzorom. Pomembna je tudi spalna higiena - redni spalni urnik, primerna temperatura spalnice in izogibanje kofeinskim pijačam pred spanjem.
Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) se kaže z neuropsihiatričnimi simptomi, kot so težave s koncentracijo, impulzivnost in hiperaktivnost. Pri otrocih se pogosto manifestira kot težave v šoli in pri vrstniških odnosih, medtem ko se pri odraslih kaže kot težave z organizacijo, načrtovanjem in dokončevanjem nalog.
Diagnosticiranje zahteva temeljito oceno s strani strokovnjaka. Zdravljenje vključuje kombinacijo zdravil in psihosocialne podpore. Na slovenskem trgu so dostopna naslednja zdravila:
Ključno je redno spremljanje učinkovitosti zdravljenja in prilagajanje odmerkov. Poleg farmakološkega zdravljenja so pomembne vedenjske terapije, strukturiranje okolja in prilagoditve življenjskega sloga. Celostna obravnava zagotavlja najboljše rezultate za paciente z ADHD.
Bipolarna motnja se odlikuje z menjavanjem maničnih in depresivnih epizod, ki močno vplivajo na pacientovo funkcioniranje. Manični epizodi se kažejo kot povišano razpoloženje, zmanjšana potreba po spanju in impulzivno vedenje, medtem ko depresivni epizodi prinašajo globoko žalost in apatijo.
Za zdravljenje psihoz se uporabljajo tipični antipsihotiki (haloperidol, klorpromazin) in atipični (risperidon, aripiprazol). Ključnega pomena so redni zdravniški pregledi, laboratorijske preiskave in dolgotrajno zdravljenje za preprečevanje ponovitev.
Pred začetkom jemanja kateregakoli psihotropnega zdravila se obvezno posvetujte z zdravnikom. Zdravil nikoli ne prenehajte jemati nenadoma - potrebno je postopno zmanjševanje odmerka pod zdravniškim nadzorom. Pomembno je obvestiti zdravnika o vseh drugih zdravilih, ki jih jemljete, zaradi možnih interakcij.
V Sloveniji je duševno zdravstveno varstvo dostopno preko centrov za duševno zdravje. Za pomoč v stiski pokličite Samarijan (116 123) ali Klic v stiski (01 520 99 00).
