Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Gre za stanje, pri katerem se dihalne poti zožijo, otečejo in proizvajajo dodatno sluz, kar otežuje dihanje. V Sloveniji astma prizadene približno 6-8% prebivalstva, kar pomeni, da z njo živi več kot 150.000 ljudi.
Glavni simptomi astme vključujejo:
Vzroki nastanka astme so kompleksni in vključujejo dedne dejavnike, izpostavljenost alergenom (pelod, pršice, dlake živali), okoljske dejavnike (onesnaženost zraka, tobačni dim) ter različne dražilce. Ločimo tri glavne tipe astme: alergijsko astmo, ki jo sprožijo alergeni, nealergijsko astmo, povezano z okoljskimi dejavniki, ter mešano obliko astme.
Bronhodilatatorji kratkega delovanja so temelj zdravljenja akutnih napadov astme. Ta zdravila delujejo tako, da sprostijo gladke mišice okoli dihalnih poti in omogočijo lažje dihanje. Učinek se pojavi že v nekaj minutah po uporabi in traja 4-6 ur.
Salbutamol je najpogosteje predpisano zdravilo za akutne napade astme. Običajno se uporablja 1-2 vpiha po potrebi, vendar ne več kot 8 vpihov dnevno. Možni stranski učinki vključujejo tresenje rok, povišan srčni utrip in občasno glavobol.
Terbutalin ima podobno delovanje kot salbutamol in je prav tako učinkovit pri akutnih napadih. Odmerka se prilagaja glede na resnost simptomov in odziv pacienta.
Pogosto se kombinira z drugimi bronhodilatatorji za povečano učinkovitost, posebej pri težjih oblikah astme.
Pravilna tehnika uporabe inhalatorjev je ključnega pomena za učinkovitost zdravljenja. Nujno medicinsko pomoč poiščite, če se simptomi poslabšajo kljub uporabi zdravil ali če imate težave z govorom zaradi pomanjkanja zraka.
Preventivna terapija predstavlja temelj uspešnega obvladovanja astme in omogoča bolnikom normalno kakovost življenja. Namen preventivnih zdravil je zmanjšanje vnetja v dihalnih poteh, preprečevanje nastanka simptomov in zmanjšanje tveganja za hude astmatske napade.
Inhalacijski kortikosteroidi so zlati standard preventivne obravnave astme. Najpogosteje predpisani so:
Kombinirana zdravila vsebujejo tako protivnetno kot bronhodilatacijsko komponento. Najbolj razširjena so Seretide, Symbicort in Foster, ki omogočajo enostavno doziranje in izboljšano sodelovanje bolnikov.
Antagonisti levkotrienskih receptorjev, kot je Montelukast (Singulair), so posebej koristni pri alergijski astmi. Dolgodelujujoči bronhodilatatorji (Formoterol, Salmeterol) se uporabljajo v kombinaciji s kortikosteroidi za optimalno obvladovanje simptomov. Ključnega pomena je redno jemanje zdravil in redni nadzor zdravnika.
Naravni pripravki lahko predstavljajo koristno podporo klasični obravnavi astme, vendar ne smejo nadomestiti predpisane terapije. Pomembno je, da se o njihovi uporabi posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom.
Dopolnilna terapija z naravnimi pripravki je lahko koristna, vendar mora biti vedno usklajena z osnovnim zdravljenjem. Pred začetkom uporabe katerega koli naravnega pripravka se obvezno posvetujte z zdravnikom, saj lahko nekateri izdelki vplivajo na delovanje predpisanih zdravil ali povzročijo alergijske reakcije.
Pravilna aplikacija zdravil je ključna za uspešno obvladovanje astme. Na voljo so različni tipi inhalatorjev, vsak s svojimi prednostmi. Dozirni aerosoli (MDI) so najpogosteje uporabljeni in omogočajo natančno odmerjanje zdravila. Inhalatorji s suhim prahom (DPI) se aktivirajo z vdihom in so primerni za paciente, ki imajo težave s koordinacijo. Nebulizatorji pa zdravilo pretvorijo v fino meglo, kar je idealno za otroke in hujše oblike astme.
Spacer ali vmesna komora je pomemben pripomoček, ki izboljša dostavo zdravila v pljuča in zmanjšuje odlaganje v ustih. Posebej priporočljiv je za otroke, starejše in vse, ki imajo težave s koordinacijo vdiha s sproščanjem zdravila. Uporaba spacerja poveča učinkovitost zdravljenja za do 30% in zmanjša neželene učinke.
Peak flow meter je enostaven pripomoček za merjenje hitrosti izdiha, ki omogoča spremljanje funkcije pljuč doma. Redne meritve pomagajo prepoznati zgodnje znake poslabšanja astme in pravočasno prilagoditi zdravljenje. Idealno je meriti vsak dan ob istem času in rezultate beležiti v dnevnik.
Pravilno čiščenje inhalatorjev je ključno za njihovo delovanje in preprečevanje okužb:
Identifikacija in izogibanje sprožilcem astme je temelj uspešnega obvladovanja bolezni. Najpogostejši sprožilci vključujejo alergene (pršica, cvetni prah, živalske dlake), dražila (cigaretni dim, močni vonji, onesnažen zrak), respiratorne okužbe in fizični napor. Vodenje dnevnika simptomov pomaga prepoznati osebne sprožilce.
Preventivna zdravila je potrebno jemati redno, tudi ko se počutite dobro. Ta zdravila zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh in preprečujejo nastop simptomov. Nikoli ne prekinjajte jemanja preventivnih zdravil brez posvetovanja z zdravnikom, saj lahko to privede do poslabšanja astme.
Zdrav življenjski slog pomembno pripomore k boljšemu obvladovanju astme. Redna, zmerna telesna aktivnost krepi dihalnu muskulaturo in izboljšuje splošno kondicijo. Uravnotežena prehrana, bogata z antioksidanti, podpira imunski sistem. Kajenje in pasivno kajenje striktno odsvetujemo, saj poslabšuje simptome in zmanjšuje učinkovitost zdravil.
Vsak pacient z astmo naj ima pisni načrt obvladovanja, ki vključuje:
Hospitalizacija je potrebna pri hudih napadih astme, ko zdravila ne pomagajo, pri težavah z dihanjem v mirovanju, pri modrikastem obarvanju ustnic ali nohtov ter pri zmedenosti ali težavah z govorom zaradi pomanjkanja zraka.
